{"id":313,"date":"2017-07-09T08:02:32","date_gmt":"2017-07-09T06:02:32","guid":{"rendered":"http:\/\/ambulantakus.si\/gallery\/?page_id=313"},"modified":"2023-04-07T21:13:34","modified_gmt":"2023-04-07T19:13:34","slug":"mare-lakovic-izgubljeni-svet-doline-reke-omo","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/ambulantakus.si\/gallery\/recent-exhibitions\/mare-lakovic-izgubljeni-svet-doline-reke-omo\/","title":{"rendered":"Mare Lakovi\u010d \u2013 Izgubljeni svet doline reke Omo"},"content":{"rendered":"

V iskanju na\u0161ih korenin<\/strong>
\nIzgubljeni svet doline reke Omo<\/p>\n

Divjine Etiopije, Namibije in Konga dajejo zato\u010di\u0161\u010de zadnjim tradicionalnim, plemenskim kulturam Afrike. Z izginotjem teh kultur ne izgubljamo samo zadnjih arhai\u010dnih ljudstev sveta, ki izhajajo iz obmo\u010dja, ki je geografska zibelka \u010dlove\u0161tva, temve\u010d tudi starodavna vedenja in genski zapis, ki razkriva fenomen in skrivnosti \u010dlove\u0161ke evolucije. Projekt \u00bbV iskanju na\u0161ih korenin\u00ab ni samo zapis nekega \u010dasa ali iskanje na\u0161ega bistva, temve\u010d predvsem nostalgi\u010den in \u017ealosten nekrolog kulturam, ki izginjajo pred na\u0161imi o\u010dmi in katerih vrednote bomo izgubili \u0161e preden smo jih sploh uspeli spoznati. Podobe in lepota teh ljudi nemo pripovedujejo zgodbe o tragiki kulturnega in civilizacijskega soo\u010denja dveh neenakih svetov in\u00a0 \u017ealostnem izginjanju teh zadnjih tradicionalnih kultur Afrike.<\/p>\n

Mare Lakovi\u010d<\/strong> (rojen 10.4.1962) se je \u017ee v okviru \u0161tudija sociologije, zgodovine in antropologije intenzivno ukvarjal s problematiko izginjanja tradicionalnih plemenskih skupnosti in njihovih kultur na obmo\u010dju Srednje in Jugozahodne Azije v Pakistanu, Afganistanu (Hinduku\u0161), kitajskem Xinjangu, Mongoliji, Nepalu, Maleziji, Indiji (Ka\u0161mir, Ladak in Zanskar, Hima\u010dal Prade\u0161, Aruna\u010dal Prade\u0161, Rad\u017eastan, itd.) in se kasneje predvsem osredoto\u010dil na zadnje prvinske, plemenske kulture Afrike, v Namibiji, Maroku, Botsvani, Etiopiji, itd. \u017de pribli\u017eno 25 let na svojih raziskovalnih odpravah zahaja v najbolj odro\u010dne koti\u010dke omenjenih dr\u017eav, kjer dokumentira \u0161tevilne zanimive plemenske skupnosti in kulture, ki jih ogro\u017eajo globalizacijski procesi, vojni konflikti ter zlasti pritiski in pohlep mednarodnih korporacij. V zadnjih \u0161estih letih je bil na \u0161estih raziskovalnih odpravah v Etiopiji, kjer se je osredoto\u010dil na eno izmed zadnjih obmo\u010dij ohranjenih prvinskih kultur Afrike, v pore\u010dju reke Omo. Za National Geographic Slovenija je v letu 2013 tudi organiziral in vodil odpravo v ju\u017eni Etiopiji.<\/p>\n

Njegovi \u010dlanki in fotografije so bili objavljeni v \u0161tevilnih slovenskih \u010dasnikih in revijah, kot so Gea (rubrika Svet, ki izginja), Adria Flight Magazine, Svet in ljudje, itd. \u017de ve\u010d kot dvajset let se ukvarja tudi s fotografijo in je avtor ve\u010d kot desetih, ve\u010djih, samostojnih fotografskih razstav (Cankarjev dom v Ljubljani, Grad Bogen\u0161perk, In\u0161titut Jo\u017eef \u0160tefan, MK), \u0161tevilnih predavanj, okroglih miz, javnih nastopov, itd. Je tudi soavtor nedavno izdane knjige Afganistan: slovenski pogledi. Zadnja leta ob\u010dasno sodeluje skupaj z fotografom Arnejem Hodali\u010dem na zanimivem projektu dokumentiranja zadnjih tradicionalnih plemenskih kultur Azije in Afrike (skupne odprave v Etiopiji, Indiji, Namibiji, itd).<\/p>\n

Mare Lakovi\u010d<\/strong>
\nSo\u0161ka 14
\n1000 Ljubljana
\nmarko.lakovic@mklj.si<\/a>
\n041 601 324<\/p>\n